Omemba: Alain Platel

»To, kar je bilo v prejšnjih stoletjih povedano s pomočjo opisa, je danes mogoče v gledališču tudi pokazati, ampak, ne s sredstvi, ki bi bila njemu lastna.«

»Zakaj bi nam bile v trenutkih žalovanja na voljo le terapevtske skupine in psihologi, če pa lahko tudi prek umetniškega dogodka srečaš nekoga, ki ga je soustvaril ali s tabo delil izkušnjo gledanja?«

»Kadar izgubiš stik z nečim, to ne pomeni, da izgine, ampak se lahko na travmatične načine vrača.«

»Te uprizoritve niso nastale z namenom, da bi zgolj provocirale, narejena so bila zato, da bi vzpostavile dialog.«

»Zelo spoštujem vse poklice, vem, da je vsak po svoje lep in poseben. Ampak v gledališču je zares specifično to, da delamo z igralkami in z igralci, ki so sami sebi svoj lasten material.«

»Je tako diktatorstvo sprejemljivo?«

»Se strinjamo s cenzuro? Se strinjamo z izsiljevanjem, ko gre za svobodo govora? Kot umetnik? Kot oseba?«

»Ne, nikdar ne bom privolil v navadno izsiljevanje. Nikdar se ne bom strinjal s cenzuro.«

»Zdaj ni čas, da bi bili tiho. Umetnik ima glas in mora govoriti. To je njegova dolžnost.«